Specialistka radiologije K. L. N. iz UKC Ljubljana že od septembra zaman čaka na soglasje za delo v ljubljanskem zdravstvenem domu. Tam je radiologov, podobno kot še marsikje po Sloveniji, premalo, da bi lahko poskrbeli za vse paciente. Tako so odvisni od pomoči strokovnjakov iz sosednje bolnišnice. Naša sogovornica (podatke o njej hranimo v uredništvu) je do začetka oktobra, ko se ji je dotedanje soglasje izteklo, tam sodelovala pri diagnostiki okostja.
»Prosijo, naj pridemo«
»V zdravstvenem domu, kjer se začasno zanašajo na pomoč že upokojenih radiologov, prosijo, naj pridemo. Ne vem, kako jim odgovoriti. Oktobra so vloge za soglasja v svetu bolnišnice zavrnili, novembra pa so nam naročili, naj jih vložimo vnovič. Od takrat vedno znova napovedujejo, da bodo o tem odločali na naslednji seji sveta, pa se ne zgodi nič,« je dejala zdravnica. Nazadnje so izvedeli, da donedavni vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Andrej Baričič dokumentacije ni podpisal, zato člani sveta o soglasjih za zdravnike niso mogli odločati niti na nedavni dopisni seji.
Vendarle pa so se v svetu odločili za eno soglasje za delo pri drugem delodajalcu, so nam potrdili v bolnišnici. Za sodelovanje v zdravstvenih dežurstvih na zabavnih in športnih prireditvah ga je dobila diplomirana medicinska sestra z Ginekološke klinike. Kako bodo odločali o vlogah zdravnikov, pa ni znano. Trenutno pregledujejo okoli 60 vlog, o katerih bo presojal svet bolnišnice, pojasnjujejo v UKC Ljubljana.
Novembra je svet, ki ga vodi Tomaž Glažar, bolnišnični pravni službi naložil, naj pripravi protokol za izdajanje soglasij. Člani sveta so želeli tudi, da v bolnišnici pripravijo predlog spremembe zakonodaje na tem področju. A takoj se je zastavilo vprašanje, ali lahko kriterije, kdaj zaposlenim dovoliti »popoldansko« delo drugje, sploh določa vsaka bolnišnica po svoje. Tudi stališča, kdaj gre pri prehajanju med zdravstvenimi ustanovami za resnično konkurenčno dejavnost, v zdravstvu in med pravniki niso enotna.
Kriterije za soglasje, ki omogoča delo zunaj »matične« bolnišnice, za zdaj določa zujf. Posameznik mora v celoti izpolniti delovne obveznosti pri svojem delodajalcu, temu pa takšno delo ne sme škoditi. Zdravniki pa se sprašujejo, ali bodo tudi v njihovem primeru v bolnišnici ubrali podobno pot kot pri »posojanju« anesteziologov UKC Maribor, o katerem sta se v minulih dneh dogovarjali vodstvi obeh bolnišnic.
V negotovosti
Zaposleni, ki čakajo na soglasja, so za zdaj v negotovosti. Prav tako zdravstveni domovi in bolnišnice, ki računajo na njihovo delo in ob koncu leta obnavljajo dogovore z »zunanjimi« strokovnjaki. Nekateri zdravniki iz največje bolnišnice pa delajo tudi pri koncesionarjih ali zasebnikih, ki zdravijo samoplačnike.
Čeprav bi morali na njihove vloge odgovoriti v 30 dneh, nekateri zdravniki na soglasje čakajo tudi že več mesecev, je opozoril predstavnik sindikata Fides v UKC Ljubljana Milenko Stankovič. Pričakuje, da bodo to uredili na naslednji seji sveta UKC Ljubljana. Če ne bodo, lahko zaposleni vložijo tožbe. Tudi Stankovič opozarja, da so od dela zdravnikov UKC Ljubljana odvisne mnoge bolnišnice in zdravstveni domovi, kjer nimajo dovolj svojih zaposlenih, je spomnil. »Brez tega ne morejo izpolniti svojega programa.«
V. d. generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin meni, da je soglasje za delo pri drugem delodajalcu smiselno dati, če zdravstveni domovi ali manjše bolnišnice brez tega ne bi zmogli. V slednjih nekaterih strok niti ne zaposlujejo, saj njihovo delo morda potrebujejo le dan ali nekaj dni v tednu, je spomnil. »Vendarle pa me skrbi, da nekateri zdravniki delajo preveč. Čudim se tudi, kako to zmorejo,« je pristavil Fakin.
